Ideja o gradnji nove nuklearke kot načina reševanja zagotavljanja energetskih storitev v Sloveniji je politično nevarna - ne le, da bi se vse kapacitete energetske politike usmerile v gradnjo nove nuklearke in bi zmanjkalo politične volje in upravljavljskih kapacitet za razvojno nujno ustvarjanje zelenih delovnih mest pri prenovi stavb ipd., temveč bi se različne politične opcije spustile tudi v vojno, čigavo nuklearko bi gradili. Sicer pa od kje finance za tak finančen zalogaj?

O varnosti v jedrski tehnologiji nas večina ni poučena.Analiza in obvladovanje tveganj ter dnevno izpopolnjevanje so velik zalogaj. Kar se tiče alternativ pa: znanost je odprta, idej je veliko. Sončna, gojišča modrozelenih alg, ostali biotehnološki procesi s programiranimi kulturami bakterij ali kvasovk, vetrna. Samo odpreti moramo. Prostora je tudi veliko: podmostišča, ob prosojne cevi za rast in vzgojo, ki proizvajajo pline ob avtocestah, železniških progah, goličave, mestne prazne ind. cone.

Postopoma bi jo morali zapreti ... Obstajajo tudi drugi viri energije.

Država, v kateri je vladajoča kleptokracija onesposobila institucije vladavine ljudstva in prava ter izničila vpliv znanosti in strok, ni sposobna odgovorno in varno upravljati z jedrsko energijo, torej tudi ne z JE Krško. Dokaz: vse od ustanovitve naša država ni poskrbela za ustrezno skladišče jedrskih odpadkov, prav tako pa tudi ni uredila solastništva s Hrvaško, ki bi morala poskrbeti za svoj del odpadkov in še za marsikaj. »Odgovorni« gledajo vstran in hazardirajo z našim okoljem.

Neodvisni znanstveniki pritrjujejo, da v sedanjem času človek še ne obvladuje jedrskih procesov. Zato ostajajo radioaktivni odpadki, s katerimi imajo vse družbe velike težave. Nesreči (Černobil, Fukušima) sta dokazali, da škoda ob nesrečah daleč presega koristi, ki jih je elektrarna dosegla s proizvodnjo elektrike. Obstajajo tehnologije za čistejšo elektriko, a se jih množično ne poslužuje. Za JE stojijo močni lobiji, ki preprečujejo odhod JE na smetišče zgodovine. Vse gre v škodo zdravja ...