Jamstvena shema za mlade je korak v pravo smer. Omejiti je treba študentsko delo na npr. največ 300 € mesečno na študenta in predvsem preprečevati zlorabe le-tega. Spodbujati kadrovske štipendije (npr. z davčnimi olajšavami) - s tem lahko podjetja aktivno posežejo na trg dela in usmerjajo vpise na fakultete. S tem se prepreči množični vpis na družboslovje oz. področja, ki ne zagotavljajo zaposlitev.

Pred 30 leti je L'Europeo izdal knjižico 200 poklicev prihodnosti. Tri četrtine je tukaj in zdaj iskanih, nezaposlenih v teh poklicih ni. Zmoremo pripraviti tovrsten strateški premislek in že izobraževanje naravnati na zaposljive poklice, ki jih pričakujemo čez 15 let? Izobražujemo namreč za prihodnost, usposabljamo za sedanjost, žal pa debatiramo in krešemo mnenja zgolj o preteklosti. Takojšnji ukrepi, kot pripravništvo in spodbujanje zaposlovanja z davčnimi olajšavami so kratkoročno dobri.

Prihodnosti brez aktivnosti mladih zagotovo ni. Mladi bi morali najprej postati aktivni državljani in pokazati političnim abonentom, da reševanje težav mladih ne more biti le politična floskula. Treba je udejanjiti ukrepe, ki mladim omogočajo čim hitrejšo integracijo v delo: od obvezne prakse po končanem šolanju do zmanjševanja delovnika in aktivacije mladih, zniževanja starostne meje za upokojitev in seveda spodbud gospodarstvu ter mladim in mladim družinam.

Mladi so le en segment družbe za katerega je treba preskrbeti delo in dostojne plače. Poskrbeti je potrebno tudi za vse brezposelne, ki bi radi delali, a nimajo česa. Ta država (politika in birokratski aparat) je uspešno pomagala uničiti gospodarstvo, zato je tako naraslo število brezposelnih. Politika si je »zadala nalogo« zaposliti mlade - prepričan sem, da je to le predvolilni slepilni manever. Ta politika nima vizije!